Vonj po jeseni

Zadnji septembrski vikend je bil, kratko malo, popoln! Kot tipičen Slovenec, naj začnem pri vremenu - uživali smo sonce in prijetne temperature, kombinacija obeh pa me je prav napolnila z energijo za prihajajočo jesen, ki se že kaže v prvem odpadajočem listju. Vsi me svarijo pred mrzlim in deževnim obdobjem, domačini pa se čudijo, kaj me je prineslo v ta čemerni Rotterdam. Ampak meni je jesen všeč, saj vem, da njej sledi še prijetnejša zima, ko je čas za boardanje in otvoritev zimske garderobe, polne udobnih pletenin in pisanih šalov. No ja, zimska kolekcija oblačil se tukaj začne par mesecev prej kot v Sloveniji ali pa Španiji, kjer se bo moja draga kolegica Katarina v poletni vročini kuhala še nekaj časa. Ah, jaz sem človek sezon in letni časi so kul, saj vsak prinese svoje radosti.

Vseeno pa smo se na včerajšnjo soboto nostalgično po poletju odpravile na tržnico po ananas. Mmm, vonj po agrumih me še vedno premami ... A kaj ko se na Blaakovi odprti tržnici najde še veliko več, na čemer lahko zapraviš svoj čas in denar. Ker sem vam enkrat o tržnici že poročala, bom tokrat dodala le še fotografije.

Ob sprehajanju po tržnici pa se je začel oglašati moj želodec. Ugotovila sem, da je postavitev polic v trgovini in prav tako stojnic na tržnici, vse skupaj marketinška farsa! Na začetek postavijo sočno sadje in zelenjavo, da kupec dobi pozitiven vtis in občutek, da je trgovina "sveža". Ko te premami sadje in mogoče kakšne kričeče akcije "dobiš 2, plačaš 1" ter začneš polniti svojo nakupovalno košarico, se po nekaj korakih že znajdeš med, glej ga zlomka, dragimi mesnimi izdelki. Medtem ko se košarica se kar naprej polni, me je na razcepu obeh oddelkov nenadoma prešinilo. Joj, kako pogrešam študentske bone! Pogrešam DaBudo, kitajske restavracije, La Storio na Bavarskem dvoru, pogrešam Foculus in solato v Tunelu ... Ko se je moj želodec na sredi tržnice že zvijal od bolečin, pa dobim za konec še preblisk - Cantina Mexicana in najboljša piščančja koruzna juha na svetu! 

Ni mi bilo več pomoči in z Jasmino sva se odločili, da nabaviva sestavine in se juhe lotiva sami doma. Ha - vsi, ki me bolj poznate, ste se ob tem verjetno kar malo nasmejali v stilu "saj Polona ne zna kuhati". Ampak moram vam povedati, da se v kuhinji vsak dan bolj znajdem. Mama mi je vedno govorila, "se boš že naučila, ko bo čas za to" in res je, na mojem jedilniku je vsak dan bolj pestra izbira. No, na današnjo nedeljo sva se z Jasmino lotili misije "Mexicana". Po nekaj zapletih, kot recimo pozabile smo na čebulo in si jo zato "sposodile" od cimra ali pa namesto multipraktika, ki bi juho lepo spasiral, smo se tega lotile kar ročno, je na koncu juha več kot uspela! Spomin na (pre)drago mehiško kantino se je prebudil v meni in uživala sem vsako žlico! :))

Ne le zaradi študentskih bonov in odlične subvencionirane hrane, ki jo Slovenija nudi svojim študentom, ampak tudi zaradi zadnjega septembrskega dneva, sem se spomnila na vse vas doma. Vse študente, ki ste se danes zvečer prek 'prevozi.org' odpeljali v Ljubljano (Koper ali Maribor) in jutri začenjate prvi dan novega študijskega leta. Začetki so vedno zanimivi, novi predmeti in novi profesorji, ponovno druženje s starimi kolegi ter spoznavni žuri vseh fakultet. Medtem ko se boste jutri brezskrbno napotili na faks, se solidarno spomnite name, ko v tem času pišem že svoj 4. esej, to pomeni, da že 4. teden obiskujem predavanja, poleg tega pa me ta četrtek čaka prva predstavitev pred celim razredom. Ob vsem tem pa naj sporočim še veselo novico - dobila sem prvo študentsko delo! Ja, prijavila sem se na razpisano delo za "sales agent" pri spletni strani Housing Anywhere.com, očitno navdušila na osebnem intervjuju in na zadnji vikend v septembru so mi sporočili, da je delo moje! Zelo sem vesela in polna pričakovanj za jesen, ki prihaja. Veliko uspeha želim tudi vsem vam in kar pogumno - jesen je čudovita! :)