Obletnica - 1 mesec

Waaa, kaj -1 mesec?! Ne morem verjeti, kako hitro teče čas, kako hitro se dan spremeni v noč in spet v naslednji dan. Tako hitro, da je danes že 4. nedelja, ki jo preživljam v Rotterdamu! Malo sem obujala spomine in z nasmeškom brala stare objave na blogu (kar je lepše kot timeline na Facebooku) in prav smešno je, kako hitro se je vse odvijalo. Počutim se kot stara nona, ampak življenje nam kot pesek polzi med prsti in nesmiselno ga je loviti z dlanmi, ga zadrževati in ustavljati ... Moramo ga živeti in uživati vsak trenutek, ki hipno mine. Predvsem pa, ne smemo obžalovati svojih odločitev, saj so nekoč bile naše ideje, ki smo jih živeli, njihove posledice pa nam začrtajo prihodnost v neznano.

No, lahko mi verjamete, da je to vsekakor moja največja izkušnja do sedaj in jo zajemam s polno žlico, ampak filozofijo ob stran - imam se noro! Spoznavam ljudi in v mesecu dni se jih je nabralo že kar veliko, spoznavam navade, takšne in drugačne, se učim in uživam. Živim življenje - v Rotterdamu. Po štirih nedeljah, ampak datumsko ne še točno 30 dni (odpotovala sem 19.8.), sem se že lepo udomačila v Hertenkampu, moja sobica postaja vedno bol osebna in prijetna. Najlepša pa je, ko jo skozi velika balkonska vrata napolni sončna svetloba, jo ogreje na prijetno temperaturo, jaz pa se raztegnem čez celih 140 centimetrov moje udobne postelje in razmišljam o natrpanem urniku študentskega življenja. Poskušam ga zapolniti do zadnje minute in izkusiti čimveč, kar mi bivanje v tujini lahko ponudi. Presenečenj še kar ni konca in eno takšnih je se je zgodilo včeraj zjutraj. 

Nič kaj posebna sobota je bila, jaz pa sem se ob 10h ravno prebujala iz spanca, ko nekje v oddaljenih mislih zaslišim hišni zvonec. Vem, da so nekatere cimre prejšnjo noč prežurale, zato se solidarno odpravim dve nadstropji po stopnicah navzdol, da prevzamem pošto ali nekomu odprem vrata. Že ko sem se približevala vhodu, sem skozi steklo videla žensko podobo, ko pa sem vrata negotovo malo odprla, je gospa srednjih let in kitajske rase samozavestno vstopila in zdrvela po stopnica navzgor. Prestrašeno sem gledala za njo in jo klicala, naj se vrne, saj sem prvo zgroženo pomislila, da nas bodo oropali, vsega bom pa seveda kriva jaz. Spreletela me je groza in ko sem se že pognala v tek za njo, jo je Chip (ena izmed simpatičnih svetlolasih cimer) pozdravljala in odprtih rok sprejela v dnevno sobo. Nič več mi ni bilo jasno, saj kitajske gospe nisem poznala. No, Chip mi je povedala, da je to naša čistilka, ki nas obišče vsako drugo soboto ob 10h in naredi red v hiši. Gospa se mi je smehljala in mrmrala nekaj kitajskih besedic, jaz pa sem se pomirila in študirala od kje tej hiši toliko denarja, da si lahko privoščijo čistilko, ki res ni nujno potrebna. Ampak ja, moja sobota se je vsekakor začela pestro. Po kosilu smo se z Jasmino in Aljo, še eno slovensko študentko na izmenjavi, odpravile na tržnico na Blaaku. To je tudi svoj fenomen. Tržnica je ogromna, predstavljajte si zelo veliko tržnico in to pomnožite z najmanj dva. Tukaj zbledi vsa predstava o sofisticiranosti severnih držav, saj je gneča nepopisna, trgovci pa kričijo en čez drugega in prodajajo od sadja in zelenjave, peciva, rib in mesa, do oblek, tehničnih naprav, koles in vse dodatne opreme zanje. Pogrešala sem edino kakšno stojnico s starimi stvarmi kot na bolšjem sejmu, na to sem postala pozorna zaradi tatu, ki je redni gost nedeljskih bolšjakov in zbiratelj ur. Ampak mislim, da se takšne trgovinice morajo skrivati nekje po mestu, samo še odkrila jih nisem. Preden nadaljujem z opisom včerajšnje sobote, moram izpostaviti še eno nenavadno spremembo, to je odpiralni čas trgovin. V Sloveniji je Mercator odprt od 8:00 do 21:00, delavke nimajo dopusta ne ob nedeljah in ne ob praznikih, njihov moto je "čim več dela, čim več prodaje, vse, samo da imam na koncu meseca zagotovljeno službo in tisto minimalno plačo". Tukaj pa si ljudje vzamejo čas. Albert Heijn se odpre ob 9:00 ali 10:00, odvisno od lokacije, trgovine z oblačili kot so H&M, Zara in Primark, pa se ob ponedeljkih recimo odprejo ob 11:00! Ista (ali enaka, nikoli ne vem) zmeda je tudi ob zapiranju trgovine, enkrat je to ob 20:00 ali 21:00, ob sobotah pa že ob 18:00. No, osel gre samo enkrat na led, sedaj imam na telefonu poslikane urnike najbolj obiskanih trgovin. Ha!

Rotterdamu res nikoli ni dolgčas, vsak vikend se tukaj odvija nov festival. Prejšnji teden je mesto napolnil Wereld haven dagen oz. World port days festival, ta vikend je oživela ulica v centru mesta zaradi festivala umetnosti in kulture - "De Wereld van Witte de With". Trgovine so bile tokrat za spremembo odprte še v poznih večernih urah, po cesti so bila razstavljena razna umetniška dela, igrali so bendi in ker smo na Nizozemskem, tudi elektronske glasbe ni manjkalo. Z Jasmino sva se na sobotni večer zgubljale po trgovinah z unikatnimi izdelki (haha, neverjetno, res :D kos blaga v obliki vreče, čeprav lepe turkizne barve, ampak sama nisem vedela kam in kako bi ga oblekla - 175€!), spile nizozemski Heineken in poslušale obetajoči bend mladeničev (ampak ne zaradi glasbe, žal?), nato pa sva bili vabljeni na "house party" h Jamesovim prijateljem. Naj obudim vaš spomin, James je moj vodič iz Eurekaweeka, ampak postal je moj dober prijatelj, ki me vedno varno pospremi domov in res je fajn. No, njegov prijatelj, gostitelj zabave, pa živi v 8. nadstropju velikega skyscraperja v centru mesta, pol njegovega stanovanja pa zavzemajo stekla, ki omogočajo sanjski pogled na nočni Rdam. Počutila sem se kot v popolnem stanovanju sredi New Yorka, oh! Super vzdušje, zastonj pijača in prigrizki, privatni DJ, gneča nepoznanih ljudi ter nova priložnost za moj zgovorni jezik. Seveda je nedelja trpela posledice včerajšnje zabave, ampak se je splačalo.

Mesec dni in še najmanj 4 nadaljnjih bo moje življenje polno presenečenj in novih obletnic. Seveda je prva vedno nekaj posebnega, ampak ne dvomim, da bodo dnevi pestri še naprej. Če ne drugega, bo delavno na šolskem področju - trenutno pišem že moj drugi esej za isti predmet, tokratni naslov se vrti okrog vpliva ICTs (information and communication technologies) na gospodarsko in družbeno moč, vlogo žensk v državah v razvoju. Poleg tega sem se včlanila v marketinško društvu MAEUR, ki naslednji torek že pripravlja svoj prvi dogodek Commercial Break, med drugimi gosti bo tudi ABN AMRO, največja nizozemska banka. Tako da, ne skrbite doma v Sloveniji - dogaja se in dogajalo se bo, jaz pa bom sledila toku življenja, ki mi je ponujeno na dlani, a hitro polzi med prsti.