Oh, Amsterdam

Sploh nimam občutka, da je petek. Mogoče se že ponavljam, ampak dnevi minejo še preden se dvakrat obrnem, ta teden je pa dobesedno spolzel med prsti. Že od izleta v Den Haag je vreme kot naročeno, prijetno visoke temperature, rahel vetrič in nebo brez oblačka, Nizozemci pa ob takem vremenu enostavno ponorijo, saj je le-to bolj izjema kot pravilo. Parki so polni družin in skupin prijateljev, zbranih okrog dišečega žara, v centru mesta moraš biti še bolj kot običajno pozoren na drveče kolesarje, v moji sobi pa v znak poletja vsako toliko srečam celo kakšnega komarja. Če lepemu vremenu prištejemo še prosti čas, iz te formule sledi samo ena rešitev - še en izlet, tokrat v Amsterdam! :)

Od vedno sem si želela v Amsterdam in vsi prijatelji, ki so ga že obiskali se ob spominih nanj samo široko nasmejejo v stilu "oh, Amsterdam". In res je tako, sedaj se lahko tudi jaz le smejim tistim, ki ga še niso izkusili. Amsterdam se je vsekakor uvrstil na mojo listo "top 5" evropskih mest in to z razlogom. Je mesto z zgodovino in duhom, ampak ne moremo mimo tega, da je nekaj posebnega. Z Jasmino sva se prvi dan pohajkovanja pridružile skupini prostovoljcev za brezplačne turistične oglede in vodič je dejal, da Amsterdam deluje na 3 stopnjah - vse se vrti okrog denarja (business), ljudje lahko kršijo zakone (law) in se ukvarjajo z ilegalnimi stvarmi, vse dokler ne ogrožajo someščanov in se ne spustijo v prepire (fight). Torej, vsak lahko počne, kar želi, le da s tem ne dela škode drugim. Seveda se vam sedaj misli vrtijo okrog prostitucije in drog, brez česar v Amsterdamu ne gre. Nič ni skrito, tukaj ne poznajo tabujev, vse je vidno vsem na očeh. Sprva te spreleti mrzlica, ko se prvič sprehajaš po Red light districtu in opazuješ mlada, lepa ter tudi starejša in ne tako lepa dekleta v izložbah kot kos blaga, za katerega se plačilo začne nekje pri 20€. Ampak te vodič imenuje "samostojni podjetniki", saj ne zastopajo drugega kot sebe, poleg tega pa polnijo državno blagajno z davki. Ni ti treba daleč, da se lahko usedeš v enega izmed milijontih coffeeshopov - v najinem primeru sva ga imeli v pritličju hostla, vonj po marihuani pa je noč in dan segal v sobo, ne glede na to, koliko je bilo okno odprto. V coffeeshopu pa vse generacije, vsi drugačni, ampak vsi enaki - rdeče oči in odtujen pogled, počasni gibi in širok nasmešek - ja, zadeti. Tukaj lahko povem samo, da je cena "space cake muffina" 7€, vi pa premišljujte o polnjenju državne blagajne. Ampak tudi za Nizozemsko se približuje zakon, ki bo prodajo droge omejil samo na člane posameznega coffeeshopa, to bodo pa lahko le stalni prebivalci mesta, vsak coffeeshop pa bo lahko sprejel največ 2500 članov. Zakon želijo uresničiti že januarja 2013, zato dragi turisti - pohitite! ;)

Ampak Amsterdam je vse več kot to. Je mesto neskončnih kanalov, ki jih dejansko čistijo! Voda ne stagnira, ampak nekajkrat letno v mestu spustijo svežo vodo, da prečistijo kanale, polne odpadkov in ukradenih koles. Vodič se je pohvalil, da čeprav so Benetke po kanalih bolj znane kot Amsterdam, je Amsterdam vsekakor bolj čist. Jaz temu ne bi rekla čisto, če imam na primer v mislih našo kristalno Sočo, ampak bolj sprejemljivo.

V mestu resnično skrbijo za čistočo. Oglejte si spodnji fotografiji in vsaj poskušajte uganiti, kaj bi lahko predstavljali :)

Ni šlo? Kako le, tudi sama sem bila šokirana. Zgornja torej prikazuje zaščito za stavbo pred moškim uriniranjem, saj če se (po navadi pijan) gospodič odloči za omadeževanje stene na javnem prostoru, naj raje še enkrat premisli. Urin se bo od kovinskih nadstreškov v kotu odbil naravnost v nesrečneža, osel pa gre samo enkrat na led, pravijo. Ker pa se v Amsterdamu vse vrti okrog denarja, kot sem že povedala, so stranišča tudi v barih (in McDonald'su in Burger Kingu) plačljiva (50 centov), uriniranje na javnih prostorih in v kanale pa prepovedano, je mesto poskrbelo za javna stranišča (spodnja slika). Veliko jih je in veliko se uporabljajo, žal pa so primerna le za moške. Diskriminacija, bi se reklo.

Amsterdam je poln življenja in za razliko od Rotterdama je veliko bolj turističen. Rotterdam si predstavljam kot "business center", zaradi pristanišča in moderne arhitekture, Amsterdam pa zgodovinsko mesto, ki živi od turizma. Z Jasmino sva si ogledali muzej Ane Frank (neverjetno ganljivo, vredno ogleda!), seks muzej (neverjetno v drugi smeri, vsaj apetit te mine za kakšno uro), tovarno Heinekena, peljali sva se z ladjico, zvečer pa izkusili pub crawl in night life.

Druga hiša iz leve proti desni (svetlo rdeča, pred vhodom stoji človek s psom)
je najožja hiša v Amsterdamu. Široka je le za širino vrat, torej kakšna 2 metra.

Live music na ulici Amsterdama.

Najemnine stanovanj so zelo drage, prebivalci Amsterdama pa se pritožujejo, da postaja mesto za bogate. Že od nekdaj so bile parcele drage, zato so si ljudje omislili svoje hiše z višino razširiti. Torej, vse hiše v Amsterdamu so spodaj ozke, v višino pa se širijo, zato so dejansko postrani. Da bi pridobili še več prostora,  imajo najožje stopnice, kar sem jih kdaj videla - stopnice so velike za pol mojega stopala, moje stopalo pa nosi številko 39 in približno 25cm. V hostlu so bile tako strme, da smo morale skoraj plezati po njih! Zaradi stiske s prostorom pa se mogoče sprašujete, kako stanovanje opremijo z velikimi omarami in drugim pohištvom? Domislili so se škripca na fasadi hiše, tako da večje predmete dvignejo po vrvi in jih v sobo dostavijo skozi okno. Kako prikladno.

Velik del drugega dneva nama je vzela "Heineken experiance". Za 15€ dobiš voden ogled skozi tovarno, predstavijo ti vsak delček postopka izdelave piva, okusiš lahko vsako njegovo sestavino, poučiš se o zgodovini in nastanku tega ogromnega podjetja, ki vsekakor ve, kako deluje marketing. Kupcu približajo znamko in ga vključijo v njeno nastajanje z raznimi igrami, fotografiranjem, kvizi, zabavnimi krajšimi filmi, karaoke in na koncu, ko si o vsem poučen, si lahko sam natočiš pivo (ali dve) in pridobiš certifikat o opravljeni "Heineken izkušnji". Četudi piva ne piješ postaneš Heinekenov privrženec. :)

V čeprav ne več tako sončno in toplo sredo sva se z Jasmino namenili v vasico Zaanse Schans, 20 min z vlakom severneje od Amsterdama, znana po zelo dobro ohranjenih mlinih na veter. Mestece deluje na tradicionalen nizozemski način, v 8 milih na veter pa se še vedno prideluje gorčico, žagovino, olje in barvo.

4 dnevi Amsterdama so minili v sekundi, ostale so mi fotografije, nekaj suvenirjev (majica iz Hard Rock Cafeja, seveda obvezno) in nepozabni spomini. Komaj čakam, da se vrnem nazaj in ne dvomim, da bo naslednji izlet v Amsterdam (z mojimi slovenskimi prijateljicami) nova izkušnja. Ampak do takrat načrtujem druge destinacije in da ne pozabim - faks! Ja, na dan petka sem začela z uradnim sprejemom na faks. Nagovor naše koordinatorke ter spoznavanje sošolcev in tutorjev ob "brunchu" (palačinke!) je bilo zelo zanimivo, dan pa sem zaključila s piknikom s Singapurci, Grki in veliko drugega naroda na terasi international house prav blizu mene. Na še več takih dni, proost! :)