Bonjour, Belgique!

Vem, da se nisem javila cel teden, ampak upam, da se niste preveč ustrašili, kaj se dogaja z mano, kako živim in predvsem, če dovolj jem. Brez skrbi, vse je več kot v redu (tudi kilogrami ne padajo, celo nasprotno)! Delovne dni sem tokrat s polnim zagonom bolj posvetila faksu in pisanju novega eseja, zato sem si brez slabe vesti lahko privoščila sproščen vikend in ja, novo potovanje. Stari potovalni klapi (Jasmina in Rebeka) sta se tokrat pridružila še Darshak iz Indije in Leah iz Kanade in skupaj smo se namenili proti južni sosedi Belgiji - v Bruselj, prestolnico Evrope, ter flamski Antwerpen. Zanimiva druščina in še bolj pester izlet, vsekakor eden boljših v zadnjem času! :)

Torej, vse skupaj se je začelo v soboto (veliko prezgodaj) zjutraj. Kot že utečeni nizozemski prebivalci smo bili zmenjeni, da do železniške postaje prikolesarimo, ker tukaj se pač kolesari vedno in povsod. Za prvi jutranji šok je poskrbelo tipično spremenljivo vreme, saj nas je na poti ulovil gospod Dež, tako da smo na železniško postajo prisopihali mokri od glave do pet. Ampak nismo se pustili motiti, čutiti je bilo pozitivno energijo med nami in ponavljali smo si - slab začetek, dober konec. Moram reči, da je delovalo! Za vikend povratno karto do Bruslja smo odšteli 36€ ter po dobri uri in pol udobne vožnje in sušenju mokrih oblek nas je le oslepilo belgijsko sonce. Da se trgovsko življenje ne začne pred 10h smo že vajeni, zato smo po praznih ulicah Bruslja najprej poiskali naš youth hostel. Ne morem verjeti, da bom to rekla, ampak prva sprememba, ki sem jo opazila, je bila "gričasta pokrajina"! No, da si ne boste sedaj predstavljali "gorskega Bruslja", saj je daleč od tega, ampak naklon ulic za par stopinj navzgor in navzdol me je po mesecu dni bivanja na RAVNIH nizozemskih tleh popolnoma zmedel. Posledično tudi kolesa niso tako popularna. Bruselj sem že obiskala pred dvema letoma, ampak tokratni obisk mu je pripisal nov čar. Zvok romantične francoščine, pogled na bogato okrašene zgodovinske zgradbe ter vonj po svežih vafljih dajejo mestu dušo. Kasneje smo spoznali Italijana, ki živi in dela v Bruslju in pravi, da je posebno mesto - ni lepo, ampak se hitro navadiš nanj. Čeprav je Bruselj pravi "melting pot" različnih kultur, veliko je priseljencev, tujcev, bogatih in revnih, Italijan pravi, da se domačini še vedno igrajo "chic Français", vzvišene in elegantne Francoze, ki pa v resnici niso. Sama sem si Bruselj zamislila kot "wanna be" podružnico Franciji, le da tukaj vse deluje dokaj zmedeno. Na kupu so mogočne zgodovinske stavbe, moderen business center, China town, Evropsko središče, bogate in revne četrti, nekje na robu zemljevida pa mu piko na i dodaja Atomium. Kakorkoli, v mestu ti nikoli ni dolgčas in tudi lačen ne moreš ostati dolgo. 

Raziskovanje Bruslja se je torej začelo z ogledom Atomiuma. To je 165 bilijonov krat povečana konstrukcija železovega atoma, zgrajena iz 9 velikih krogel leta 1958 za World Exhibition 58'. Atomium je za Belgijo kot Eifflov stolp za Francijo, no skoraj.

Ravno v času našega ogleda je pred Atomiumom potekalo srečanje motoristov.

Bruselj je center Evrope, zato nismo dolgo odlašali in se z metrojem zapeljali do "evropske četrti". Zagledali smo Evropski parlament, pred njim pa pozdravi v vseh uradnih jezikih in zastave držav članic Evropske Unije. Žal je bil parlament v soboto za oglede zaprt, tudi nobenega poslanca nismo videli (kakšno presenečenje), smo se pa vseeno potolažili z obiskom Parlamentariuma - to je poučen muzej o zgodovini in nastanku EU.

Ko smo imeli politike in uradnega dela Bruslja ogleda dovolj, smo se spontano podali v ulice mestnega jedra in zlili s tokom množice. Pohajkovali smo po velikem parku, mimo kraljeve palače, se smejali fantku, ki lula Manneken Pis-u, si ogledali panoramski razgled na mesto, nato pa uživali v famoznih vafljih, belgijski čokoladi in seveda pomfriju z majonezo (tudi če se sliši še tako nenavadno, je pomfri z majonezo zelo priljubljena hitra hrana v Belgiji in na Nizozemskem).

Ampak dan se še ni končal, nasprotno - vsi smo komaj čakali večer, da končno preizkusimo še belgijsko pivo! Čeprav piva ne pijem rada, obisk Bruslja ne bi bil popoln brez njega. Slišali smo za Delirium, najbolj znano pivnico v samem centru, in se po posedanju na trgu Grand Place namenili prav tja. Delirium je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov po najobsežnejšem seznamu piv iz vsega sveta, izbiraš lahko med kar 2004 različnih blagovnih znamk piv! Pivnica je pokala po šivih, polna je bila domačinov in tujcev, vzdušje pa enkratno. V roke smo dobili veliko knjigo, lahko bi rekli kar Biblijo piv, vsak pa je na koncu naročil svoj kozarec piva drugačnega okusa, da smo jih lahko izmenjali in primerjali med sabo. Nisem ekspert, ampak povem vam, da bi užival vsak ... dolgo v noč!

Po velikem pomanjkanju spanca in obilnem zajtrku v hostlu smo se vseeno držali našega plana - nedelja je bila namenjena flamski prestolnici Antwerpnu. Še eno zmedeno belgijsko mesto, bi jaz temu rekla. Gre za pravo mešanico kultur, v isti ulici vidiš od italijanske picerije, mehiške kantine in azijski sushi. Da bi užili multikulturnost mesta, smo se odločili preizkusiti sushi! Nikoli prej nisem še jedla surove azijske hrane, ampak simpatičnost restavracije in hrana na tekočem traku je vsekakor pritegnila moj apetit. Pohvalno! :)

Antwerpen pa je mesto z zgodovino, z uradno 4. najlepšo železniško postajo na svetu, študijska prestolnica s poudarkom na dizajnu in modnem oblikovanju ter seveda - diamanti! "Diamantno mesto" proizvaja kar 10% nacionalnega belgijskega prihodka! Pohajkovali smo torej po diamantni četrti  in si ogledali muzej diamantov z najdražjim diamantnim teniškim loparjem (??), nato pa se zaradi slabega vremena in utrujenosti odpravili proti domu. No ja, proti Rotterdamu. Ampak počasi mi prihaja v kri in v dobrem mesecu dni lahko rečem, da je Rotterdam postal moj novi dom. Belgija pa - à bientôt! :))