Sprememba it is.

Po konstantni naglici sem končno prišla na svoj račun. Resnično mi je manjkalo teh 10 ur spanja in prosto dopoldne, saj so zadnje dnevi bili kot tempirana bomba. Rada bi rekla, da se počasi navajam na vse spremembe, ampak ne, tukaj čas ne teče počasi, vse se vrti z takšno hitrostjo, da sem bila v 3 dneh prisiljena  se dodobra adaptirati. Tako kot vremenu (sonce in vročina do 30°C), gre tudi meni za enkrat kar dobro ... :)

Od ponedeljka do četrtka se v Rotterdamu odvija Eurekaweek, to je spoznavni teden za vse nove študente vseh fakultet. Otvoritveni šov je bil fantastičen - glasbeni nastopi mladih pevcev, brazilski karneval, predstavitev športnih aktivnosti in bratovščin ter nastop plesne skupine, zmagovalci Holland's got talent 2011. Potem pa se je začelo. Spoznavanje ljudi, na katere bom vezana naslednjega pol leta, ogledi mesta, športne aktivnosti, največji poudarek pa je na predstavitvi bratovščin/sestrščin. Kot sem že v prejšnjem postu omenila, je to na Nizozemskem zelo pomembno. Z vključitvijo v bratovščino se ti oblikuje okrog prijateljev in sovražnikov, položaj v družbi, začrta se ti pot študentskega življenja. Zato se želijo tudi bratovščine solidno predstaviti, da ne bi dobili napačnega vtisa o njih, in zvečer v vsaki od njihovih rezidentih hiš prirejajo zabave. Več denarja kot v zabavo vložijo, več ljudi privabijo in bolj so kul. Velik poudarek dajo na glasbo in baje so nekateri DJji na večernih playlistah zelo popularni in 'big thing' na Nizozemskem, ne bi vedela. Ampak se bom morala navaditi, saj je prevladujoča glasba v klubih techno. Zelo je čudno, saj vsi plešejo enako, moški le z roko v zraku nakazujejo vedno enak ritem glasbe, ženske pa opremljene z lučkami nekoliko odsotno zibajo boke. Vsi internationals smo na plesišču delovali precej zmedeno, ampak potolažili so nas, da je seveda glasba odvisna od kluba do kluba, zato upam na boljše. Zdaj mi je logično Armina van Buurena povezati z Nizozemsko ... Uuu, ampak ne smem pozabiti - včeraj smo bili v klubu Creative Factory, ki je v bistvu stara tovarna in sprejme 5000 ljudi. Ja, ogromen je in če se zgubiš, si gotov. V glavnem, na velikem odru sta bila 2 DJja in 2 pevca oz. bolj animatorja, ob straneh pa 2 velika projektorja, kjer so se predvajala besedila pesmi. Tokrat so bili komadi bolj komercialni in prav zabavno je, delovalo je kot skupne karaoke. To je bila Night of the songs.

Seveda ni nujno, da se vključiš v kakršno koli bratovščino. Če ti je vseeno za govorice, manipulacijo in špekulacije lahko deluješ zase in zastopaš sebe. Takšna sta moja dva vodiča, James in Maja. Zelo sta prijetna, sarkastična in prav nič jih  ne briga za "Barbike in Kene" iz bratovščin :) Takoj smo se razumeli in držimo se skupaj že cele zadnje 3 dni. Včerajšnje žuranje pa smo zaključili z obiskom kebaba Has. Pozabila sem ime, ampak zelo popularna nočna jed je podobna grškemu gyrosu - mešanica kebaba, pomfrija, zelenjave, čez vse to pa prelijejo sir in ga rahlo zapečejo. Pohvalno!

Zaradi naglice in velikih sprememb, ki jih doživljam zadnje dni, sploh nisem imela časa razmišljati o domačih. Mogoče je boljše tako. Ampak nisem vas pozabila - že prvi dan sem si polepila celo tablo najljubših fotografij prijateljev in ob pogledu nanje, se mi le nasmeji. Mogoče bo domotožje še prišlo za mano. Mogoče pa ne, saj sem si to spremembo neskončno želela.