Out of the box!

Tukaj dan ni enak dnevu. Raznolikost ljudi, kultur in navad vzdržuje pozitivno napetost v ozračju in narekuje hitrost mestnega življenja. Rotterdam diha za internacionalnost in živi od drugačnosti. Vse se začne že pri prvem vtisu, saj je arhitektura mesta res izjemna. Vsaka stavba, stolpnica, trg in park je zgodba zase, kot da bi se arhitekti igrali z domišljijo in dizajnirali moderno, svobodno in prijetno mesto. Ljudje so odprti do tujcev in brez predsodkov vzpostavljajo prve kontakte. Tukaj se resnično razmišlja out of the box, Slovenci pa se sploh ne zavedamo, kako zaprti smo in kaj vse nas še čaka izven okvirjev naše male dežele, zaostalega razmišljanja in predvsem enoličnosti. Tukaj je res vsak dan presenečenje.

Po 10 dneh bivanja v Rotterdamu se privajam na raznolikost, ki jo seveda sprejemam odprtih rok in misli, ampak me kakšne stvari še vedno šokirajo. Spoznala sem Mario iz Moskve, zelo zgovorna in nekoliko groba punca deluje. Takšna, ki bi ob izbruhu jeze brez večjega problema sesula sovražnika na tla in takšna, ki pove stvari naravnost v obraz, zato bolje, da z njo nimaš umazanih poslov. Ko sem se na primer pošalila z rusko mafijo, me je z ostrim pogledom v sekundi utišala. Kakorkoli, super sva se ujeli, mogoče zato, ker se ob njej počutim varno. Pripovedovala mi je veliko o Rusiji in njihova zaprtost do sprejemanja drugačnosti  se začne že z težavo do potovanj, saj morajo za vsako potovanje pridobiti vizo, ki pa je draga in komplicirana. Za Evropo moraš dobiti takšno vizo, za Veliko Britanijo drugačno, povedati točen datum potovanja in medtem ko čakaš na odobritev te veselje že mine, mi je pripovedovala. V Rusiji se vse vrti okoli denarja in položaja v družbi. Starejši moški si izbirajo veliko mlajša dekleta, ta pa so vedno urejena od glave do pet. Pokazala mi je fotografijo sebe in prijateljic, kaj so oblečene, ko gredo žurat v nočni klub - dolge obleke najboljših kreatorjev, polne bleščečega dragega nakita, s spetimi lasmi in 3 kilogramsko fasado make-upa na obrazu. Nekaj podobnega kot smo slovenske punce oblekle za maturantski ples, Maria pravi, da ima doma v omari najmanj 50 takšnih kreacij. Drugače je v klub ne spustijo. Slišala sem že govorice, da imajo v Rusiji nočne klube, kamor imajo dovoljen vstop samo lepi in bogati ljudje. Res je, veliko klubov ima 'face detectorje', ki glede na lepoto ljudi odločajo, katere bodo v klub spustili in katere ne. Dress code razumem, na gene lepote pa posameznik res ne more vplivati! Tudi Maria se zgraža nad rusko mentaliteto in materializmom, saj je tega dobro okusila - njen bivši fant je lastnik Infiniti cars, zelo ogromne in bogate firme  športnih avtomobilov, zato se je v zadnjem času se je po Moskvi prevažala z Bentleyjem, hodila v VIP kino, za katerega vstopnica stane 50€, in se družila s smetano ruske elite. Včeraj pa je kot navadna punca brez stanovanja in poznanstev v Rotterdamu pristopila do mene, še bolj navadne punce iz Slovenije.
Zanimivo je gledati toliko nepoznanih ljudi na enem mestu, zgleda kot da smo vsi enaki, ampak zanimivo jih je spoznavati, saj se za vsakim skriva drugačna zgodba. Spoznala sem Kitajca, njegovo ime ima dva zloga, verjetno kaj takega kot li-ju ali hong-hu, drugače študent prava, v prostem času pa se preživlja z magijo. Ja, čarovnik in pol! Na terasi bara je uprizoril celo predstavo trikov s kartami in bili smo osupli. Karte je metal po zraku, jih obračal, izginjale so mu pod prsti, začaral je nove - neverjetno, ko vidiš kaj takega v živo, kaj vse ljudje počnejo. Spoznala sem tudi Italijana Fabia, ki je po gimnaziji zapustil vse, kar mu je bilo domače in za 1 leto s trebuhom za kruhom odpotoval v London. Tam si je našel stanovanje in službo, sprava kot čistilec, nato je pomival posodo, bil je tudi poštar in na koncu je dobil zelo zaželeno delo barmana v Irish pubu. Ali pa Anthony, ki je živel v Avstraliji, dokler ni njegovo mesto začelo poplavljati. Prejel je telefonski klic, da moja v roku 5 ur zapustiti svoj dom, saj je v resni nevarnosti prihajajoče katastrofe. Pobral je najnujnejše stvari in po televiziji spremljal, kako se njegova hiša ruši pod vodo, kako izginjajo spomini in vse, kar je imel, je v trenutku zbledelo izpred oči. Pretresljivo, nenavadno, nepoznano, predvsem pa drugačno. Takšni so ljudje in njihove zgodbe izven Nove Gorice, Ljubljane in zavetja Slovenije. 

Vem, da za takšne zgodbe ni potrebno daleč od doma, tudi pri nas so bogatuni, posebneži, avanturisti in katastrofe, ki spreminjajo življenja. Ampak o takšnih ljudeh imamo že narejeno predstavo, prvi vtis se pa z razlogom imenuje prvi. Rotterdam je povsem druga izkušnja. Vsak dan srečujem nove in nove ljudi brez podlage in preteklosti, so kakor se predstavijo v trenutku in vsakršno breme lahko pustijo za seboj. Spoznavanje drugačnosti je zabavno. In ko že misliš, da sam nisi nič posebnega, se vsekakor motiš. Če ne drugega so si mene dobro zapomnili po Sloveniji, katero moram reči, da dobro zastopam, in imenu. Vedno, ko se predstavim, moram trikrat ponoviti Polona, črkovati in razlagati, s kje sem, ljudje pa ga dojemajo kot zelo eksotično, zanimivo, predvsem pa nepoznano in težko zapomljivo, zato me sedaj kličejo kar Popo. Pa naj bo, naj bom drugačna, ker to je v Rotterdamu kul!

Rebeka, Maria, jaz, Dunya in Jasmina :)