Rotterdam city

Zaključila sem z ESN introduction days. Bilo je naporno, saj je bil dnevni urnik zelo natrpan, ampak zabavno hkrati. Ogledi mestnih znamenitosti, faksa, informativna tržnica, vožnja z ladjo, ogled pristanišča, vse skupaj pa je spremljalo spoznavanje novih ljudi iz celega sveta. Z nekaterimi sem vzpostavila prave prijateljske vezi, ki smo jih še bol utrdili z večernimi zabavami :) Da si boste vse skupaj lahko bolje predstavljali, sem tokratni objavi pripela veliko fotografij, ker saj veste, kaj pravijo - slika pove tisoč besed.

 Pa začnimo s faksom. Kampus je ogromen, saj Erasmus University Rotterdam vključuje vse fakultete od prava, ekonomije, družboslovnih študij, vsaka ima pa ima svojo stavbo. Oddelek za Communications and Media se nahaja v stavbi L (na slikah), kjer je od nedavnega tudi Starbucks, torej imamo najboljšo stavbo ;)

Moja ulica in famozna sorority house.
Slotstraat 10a, če mi želi kdo poslat razglednico ali pa se zapakirat v kovček ;)

Čakanje trama na Avenue Concordia in jutranje pršenje dežja. Tipično.

Nedeljo smo v sklopu ESN intro days preživeli v živalskem vrtu.
Med  postavnimi žirafami ... 

... tihimi krokodili in zgovornimi Singapurci ...

... simpatičnimi dekleti in sloni v ozadju ...

... in ja, kozami.

Tukaj lahko opazuješ veterinarje pri delu, če imaš (ne)srečo
 pa celo operacije in druge komplicirane zadeve

Drugače pa je Rotterdam mlado in hitro razvijajoče mesto,
v 2.sv.vojni porušen do tal, od takrat se pa neprestano gradi.

Na nenavadne zadeve se moraš tukaj kar navaditi. Ampak naj
vas navduši rotterdamska arhitektura vsaj tako kot je tudi mene.

Ogledali smo si čezoceanko, ki je v svojem najboljšem času prevažala bogate potnike v New York. Stil Titanika.

Erasmus Bridge. Ponoči je še lepši, ker je osvetljen :)

Z Jasmino :)

Arhitektura again - vedno mora nekaj štrlet, veliko je stekla in
nenavadnih oblik, še posebej so jim všeč diagonale

Največje evropsko pristanišče, četrto na svetu, takoj za
Shanghaijem, Ningbo-Zhoushan na Kitajskem in Singapurjem.  

Euromast je ogledni stolp in z 184,6 metri najvišja
stavba na južnem delu Nizozemske.

Pogled na Rotterdam iz Euromasta. Very nice!

Za piko na i arhitekturi so tukaj Cube houses ali Kubuswoningen. Stene 38 hišic so
zgrajene pod kotom 45 stopinj, skupaj pa sestavljajo povezano linijo, ki predstavlja
drevored. Nekatere hišice so dejansko stanovanja za premožne prebivalce Rdama,
v drugih pa so hostli, muzeji in trgovinice.

Notranjost hišice. Majhno, nenavadno, ampak udobno deluje.

Čeprav je kanal zelo umazan, ne deluje tako,
saj je mesto urejeno in čisto.

Glavna ulica, seveda polna trgovin in ljudi.

Mladi študentje :)

Upam, da ste dobili predstavo in skozi fotografije začutili mesto. Meni je všeč in zagotavljam vam, da vas Rotterdam ne bo razočaral, ko pridete na tisti obljubljen obisk ;)

Out of the box!

Tukaj dan ni enak dnevu. Raznolikost ljudi, kultur in navad vzdržuje pozitivno napetost v ozračju in narekuje hitrost mestnega življenja. Rotterdam diha za internacionalnost in živi od drugačnosti. Vse se začne že pri prvem vtisu, saj je arhitektura mesta res izjemna. Vsaka stavba, stolpnica, trg in park je zgodba zase, kot da bi se arhitekti igrali z domišljijo in dizajnirali moderno, svobodno in prijetno mesto. Ljudje so odprti do tujcev in brez predsodkov vzpostavljajo prve kontakte. Tukaj se resnično razmišlja out of the box, Slovenci pa se sploh ne zavedamo, kako zaprti smo in kaj vse nas še čaka izven okvirjev naše male dežele, zaostalega razmišljanja in predvsem enoličnosti. Tukaj je res vsak dan presenečenje.

Po 10 dneh bivanja v Rotterdamu se privajam na raznolikost, ki jo seveda sprejemam odprtih rok in misli, ampak me kakšne stvari še vedno šokirajo. Spoznala sem Mario iz Moskve, zelo zgovorna in nekoliko groba punca deluje. Takšna, ki bi ob izbruhu jeze brez večjega problema sesula sovražnika na tla in takšna, ki pove stvari naravnost v obraz, zato bolje, da z njo nimaš umazanih poslov. Ko sem se na primer pošalila z rusko mafijo, me je z ostrim pogledom v sekundi utišala. Kakorkoli, super sva se ujeli, mogoče zato, ker se ob njej počutim varno. Pripovedovala mi je veliko o Rusiji in njihova zaprtost do sprejemanja drugačnosti  se začne že z težavo do potovanj, saj morajo za vsako potovanje pridobiti vizo, ki pa je draga in komplicirana. Za Evropo moraš dobiti takšno vizo, za Veliko Britanijo drugačno, povedati točen datum potovanja in medtem ko čakaš na odobritev te veselje že mine, mi je pripovedovala. V Rusiji se vse vrti okoli denarja in položaja v družbi. Starejši moški si izbirajo veliko mlajša dekleta, ta pa so vedno urejena od glave do pet. Pokazala mi je fotografijo sebe in prijateljic, kaj so oblečene, ko gredo žurat v nočni klub - dolge obleke najboljših kreatorjev, polne bleščečega dragega nakita, s spetimi lasmi in 3 kilogramsko fasado make-upa na obrazu. Nekaj podobnega kot smo slovenske punce oblekle za maturantski ples, Maria pravi, da ima doma v omari najmanj 50 takšnih kreacij. Drugače je v klub ne spustijo. Slišala sem že govorice, da imajo v Rusiji nočne klube, kamor imajo dovoljen vstop samo lepi in bogati ljudje. Res je, veliko klubov ima 'face detectorje', ki glede na lepoto ljudi odločajo, katere bodo v klub spustili in katere ne. Dress code razumem, na gene lepote pa posameznik res ne more vplivati! Tudi Maria se zgraža nad rusko mentaliteto in materializmom, saj je tega dobro okusila - njen bivši fant je lastnik Infiniti cars, zelo ogromne in bogate firme  športnih avtomobilov, zato se je v zadnjem času se je po Moskvi prevažala z Bentleyjem, hodila v VIP kino, za katerega vstopnica stane 50€, in se družila s smetano ruske elite. Včeraj pa je kot navadna punca brez stanovanja in poznanstev v Rotterdamu pristopila do mene, še bolj navadne punce iz Slovenije.
Zanimivo je gledati toliko nepoznanih ljudi na enem mestu, zgleda kot da smo vsi enaki, ampak zanimivo jih je spoznavati, saj se za vsakim skriva drugačna zgodba. Spoznala sem Kitajca, njegovo ime ima dva zloga, verjetno kaj takega kot li-ju ali hong-hu, drugače študent prava, v prostem času pa se preživlja z magijo. Ja, čarovnik in pol! Na terasi bara je uprizoril celo predstavo trikov s kartami in bili smo osupli. Karte je metal po zraku, jih obračal, izginjale so mu pod prsti, začaral je nove - neverjetno, ko vidiš kaj takega v živo, kaj vse ljudje počnejo. Spoznala sem tudi Italijana Fabia, ki je po gimnaziji zapustil vse, kar mu je bilo domače in za 1 leto s trebuhom za kruhom odpotoval v London. Tam si je našel stanovanje in službo, sprava kot čistilec, nato je pomival posodo, bil je tudi poštar in na koncu je dobil zelo zaželeno delo barmana v Irish pubu. Ali pa Anthony, ki je živel v Avstraliji, dokler ni njegovo mesto začelo poplavljati. Prejel je telefonski klic, da moja v roku 5 ur zapustiti svoj dom, saj je v resni nevarnosti prihajajoče katastrofe. Pobral je najnujnejše stvari in po televiziji spremljal, kako se njegova hiša ruši pod vodo, kako izginjajo spomini in vse, kar je imel, je v trenutku zbledelo izpred oči. Pretresljivo, nenavadno, nepoznano, predvsem pa drugačno. Takšni so ljudje in njihove zgodbe izven Nove Gorice, Ljubljane in zavetja Slovenije. 

Vem, da za takšne zgodbe ni potrebno daleč od doma, tudi pri nas so bogatuni, posebneži, avanturisti in katastrofe, ki spreminjajo življenja. Ampak o takšnih ljudeh imamo že narejeno predstavo, prvi vtis se pa z razlogom imenuje prvi. Rotterdam je povsem druga izkušnja. Vsak dan srečujem nove in nove ljudi brez podlage in preteklosti, so kakor se predstavijo v trenutku in vsakršno breme lahko pustijo za seboj. Spoznavanje drugačnosti je zabavno. In ko že misliš, da sam nisi nič posebnega, se vsekakor motiš. Če ne drugega so si mene dobro zapomnili po Sloveniji, katero moram reči, da dobro zastopam, in imenu. Vedno, ko se predstavim, moram trikrat ponoviti Polona, črkovati in razlagati, s kje sem, ljudje pa ga dojemajo kot zelo eksotično, zanimivo, predvsem pa nepoznano in težko zapomljivo, zato me sedaj kličejo kar Popo. Pa naj bo, naj bom drugačna, ker to je v Rotterdamu kul!

Rebeka, Maria, jaz, Dunya in Jasmina :)

So far so good :)

Oh, kako se prileže počitek po kosilu in ... uspešnem šopingu! Yes, i did it! :) Naj vam nekako približam ta fenomen, medtem ko s cimrami na največji možni plazmi gledam film, po oknih pa trkajo nežne kaplje dežja.

Današnji dan smo z Jasmino in Rebeko, slovenskima študentkama, ki sta v Rotterdamu na izmenjavi, namenili ženskim razvadam. Prvi del dneva je uspešno končan, zvečer pa nas načrti vodijo v kino (Magic Mike is really hot!). Kam, kdaj in kako smo za nasvete povprašale Majo, ta pa nam je v sekundi izstrelila odgovor. Shoping center Alexandrium, naravnost v Primark! O Primarku sem slišala že veliko, saj se po navadi punce po obisku Londona vrnejo domov s polnimi kovčki novih cenovno ugodnih, ampak modnih cunj omenjene blagovne znamke. No, pri nas ni bilo nič drugače. Seveda se je v trgovini trlo ljudi, sobota je pravi čas za pohajkovanje, prav tako se je pred garderobo in blagajno vila dolga kolona. A organizacija Nizozemcev me še ni razočarala. Na vstopu v garderobo elektronsko registriraš število kosov, ki jih želiš pomeriti, prodajalke konstantno vzdržujejo red, pred eno izmed 15 blagajn pa čakaš največ 2 minuti. Spomnila sem se, kakšen kaos se po navadi odvija v slovenskih trgovinah v času razprodaj, ko te vsa volja do nakupovanja mine že ob pogledu na razmetane police. Torej, Primark je res zakon. Ko so me roke že bolele od držanja obešalnikov, sem se privlekla do blagajne in si v glavi izračunala približen skupni znesek, me je znova šokiralo. Samo okroglih 52€ sem plačala za goro novih oblekic in nakita, moj nasmeh pa v tistem trenutku ne bi mogel biti večji :)

 

Primarku smo obljubile, da ga kmalu zopet obiščemo, radovednost pa smo morale potešiti še z ogledidrugihtrgovin, da jih slučajne ne bi zapostavile ;) Ampak verjetno bi moral mimo prikorakati JoshHartnett, da bilahko konkuriral navdušenju iz Primarka, njega pa žal od nikjer. Po zelo ugodni ceni sem kupila še športne copate, katere komaj čakam, da jih preizkusim. Domov sem skoraj priskakljala odveselja ali pa je bilo to mogoče od lakote. Kakorkoli, mama bi bila ponosna name, če bi videla, kako odlično kosilo sem si skuhala!

Sedaj pa sledi še drugi del sobotnega dneva. Zvečer smo namenjene v kino, saj smo kot študentke Erasmus University Rotterdam dobile neko kartico, s katero lahko izkoristiš veliko ugodnosti kot na primer muzeje, živalski vrt, hrano in pijačo, javni prevoz, seveda kino in še marsikaj. Po tem pa smo vabljene na pijačo z Jamesom in njegovimi prijatelji, tako da bomo videli, kako se bo večer iztekel. 

Ljudje me sprašujejo, če mi je Rotterdam všeč. Prvo na vso silo prikimam, nato pa pomislim, da sem tukaj šele slab teden. Ko sekunda razmišljanja in dvomov mine, jim v drugače pust odgovor vedno dodam še - "so far so good!" :))

Eurekaweek's picnic

Evo, prve fotke :) Na zadnji dan Eurekaweeka smo imeli piknik v velikem parku, prav blizu mojega doma, imenuje se Kralingse Plas. Cimre so mi tudi predlagale, da je to najboljše mesto za športne aktivnosti kot je tek. Torej prostor imam, manjkajo mi še športni copati, saj sem svoje zaradi stiske s kilogrami v kovčku, pustila doma.

Celoten Eurekaweek je torej bolj namenjen nizozemskih brucom, saj se tukaj predstavljajo vse bratovščine/sestrščine, o katerih pa sem vam že govorila. Organizacije med seboj kar tekmujejo za boljšo predstavitev. Tako sem domov  privlekla ogromno ene šare, free stuff - od majic, kozarčkov, kap, svinčnikov, kemikov, ekoloških vrečk, obeskov in seveda ogromno letakov. Vsaka organizacija se predstavlja tudi s svojo značilno barvo. Naj povem, da jaz živim v RVSV, to so rumeni, najstarejša in največja organizacija v Rdamu, njen največji tekmec pa je oranžen Laurentius, katerega "se moram izogibati" kot so mi povedale cimre. Ampak ni bilo težko, da sem prebrala pomen med vrsticami  - "oh, we hate them!". Tako to tukaj deluje :)