Paris ♥

Končno je prišel na vrsto tudi zaslužen oddih in nekaj prostih dni, ki so nam jih namenili iz Erasmus University. Ko sva s Claudiem nekje februarja načrtovala, kako in kje bova izkoristila "Easter holidays", se nama je po glavi že sanjala pomlad. Toplo spomladansko sonce, brez zimskih škornjev in prav spomnim se, kako naivno navdušena sem bila in si ponavljala, da bom "še bundo doma pustila". Aha, seveda! Čeprav vreme ni šlo ravno po našem načrtu, saj nihče ni pričakoval, da se bo skoraj 6 mesečna zima vlekla še vse tja v začetek aprila, se navdušenje nad izletom ni zrušilo. Vseeno sva si nadela sončna očala in se odpravila najbolj pocukrano-romantičnemu potovanju na proti - oh, Pariz!

Kot smo že ugotovili, je Rotterdam na odlični lokaciji, saj se prav tukaj prepletajo železniške tračnice in avtobusne linije iz cele Evrope. Sošolka Helena, ki uradno prihaja iz Lizbone, se mi je pritoževala, kako daleč stran odrezana od Evrope je portugalska prestolnica in četudi že tretje leto študira na Cardiffu, se situacija ni nič kaj spremenila, saj si v Angliji vezan na letalo. Zato izkoristimo Rotterdam! Povezave so izjemne in dobri 2 uri in pol s hitrim vlakom nas ločita od Pariza. Če rezerviraš karte kakšen mesec vnaprej, se cene enosmerne vozovnice začnejo pri 35€. S Claudiem pač nisva mogla spregledati ponudbe. 

In tako sva v sredo že ob 10h zjutraj zakorakala po Gare du Nord ter se najprej odpravila h naši gostiteljici, kjer sva prespala 3 noči. Najti cenovno ugodno prenočišče v Parizu ni ravno mačji kašelj, res ne. Iskala sva hostle in druge varjante, nazadnje pa se nam je zdela najbolj atraktivna možnost Airbnb.com, ki deluje nekako tako, da ljudje oddajajo svoja stanovanja ali sobe, cene so veliko nižje in lokacije dosti boljše kot hostli, stanuješ z lokalcem, ker pomeni, da dobiš nasvete iz prve roke, poleg tega pa še souporaba kuhinje in kopalnice skupaj z brisačami in rjuhami. Naju je v stanovanje na Place de la Bastille sprejela umetnica iz Japonske, ki v Parizu živi skupaj s svojo mačko. Surprise, surprise - kako so pa mačke popularne v Parizu?! Prav v vsakem stanovanju, ki sva si ga ogledala na spletni strani, sta poleg lastnika živeli tudi mačka ali dve. Čeprav nisem ravno ljubiteljica mačk, me je ta siva kepa dlak kar vzljubila.

Ko sva se znebila kovčka in najedla zajtrka, se je naše potepanje začelo. Pariz, Pariz ... Ogromno mesto, ki znotraj ringa šteje nekaj več kot 2 milijona prebivalcev, skupaj z okolico pa kar 12 milijonov. Gneča je vse povsod in nikjer se ne izogneš čakanju v vrsti. Kakorkoli pa, Pariz ima dušo. Mogočne kotne stavbe s prav simpatičnimi majhnimi okni in strešnimi terasami, majhne ulice in veliki bulevardi, med katerimi se vije zgodovina, umetnost in dobra hrana. Čeprav sem Pariz prej obiskala že dvakrat, ga nikoli še nisem doživela tako kot tokrat. Mogoče zaradi sproščenosti in neodvisnosti od časa, mogoče zaradi drugačnih krajev, ki sva jih obiskala, predvsem pa zaradi ljubezni, ki naju je obdajala. Saj veste, kako oglašujejo, "Pariz je mesto zaljubljencev", ampak če te skozi njega vodi zoprna turistična vodička, ki kot igrača na baterije hiti razlagati  pomembnost znamenitosti, kako boš začutil njegov pravi utrip? S Claudiem sva se po mestu z roko v roki sprehajala kot golobčka, oponašala Bobo's na Montmartru, se mastila s palačinkami, si ogledala čudne razstave ter spila pivo s prijateljicami, Mirjam in Morane. Zaživela kot Parižana in zaklenila najino ljubezen na mostu zaljubljencev. Romantike čez glavo! Ampak takšen je Pariz in spregledaš ga šele v dvoje. Drugače pa domov odideš le s pariškim sindromom, razočaran in utrujen od iskanja - ljubezni. 

Na Montmartu sva veselo pozdravila Mirjam, naj jo opišem kot Vidino sošolko, ki trenutno preživlja svojo erasmus izmenjavo v Parizu. Peljala naju je v bar, kjer je Amelie Poulain iz filma Amelie preživljala veliko časa, Cafe des Deux Moulins, kjer smo poklepetali ob kavi, si izmenjali zgodbe iz izmenjav in dobili odlične nasvete o nadaljevanju pohajkovanja. Eden izmed njih, čeprav bolj iz mojega rokava, je bil tudi Hard Rock Cafe, ki se mu nismo mogli izogniti. V svojo omaro pa sem dodala novo majčko iz Hard Rock zbirke. Vesela!

Ker si nikoli prej nisem vzela časa in po priporočilu naše gostiteljice umetnice, sva se namenila tudi v Centre Pompidou. Nenavadna zgradba v sebi skriva razstave, muzeje, knjižnico, bar in restavracijo. Da bi zaužila umetnost Pariza sva se odpravila na eno izmed razstav, contemporary art, in ugotovila, da je nikakor ne razumeva, zato sva stopila čez cesto do mestne hiše in si ogledala še Paris Haute Couture, razstavo o zgodovini mode sponzorirano s strani Swarovski. Bleščeče obleke in poznana oblikovalska imena od Diorja in Chanela naprej so prevzela mojo pozornost, žal pa tudi ne mojega fotoaparata, saj me je varnostnik takoj na začetku grdo opomnil, da fotografiranje ni dovoljeno. 

Pariz je mesto pomembnežev in zato v Les Invalides hranijo veličasten Napoleonov grob, nekaj metro postaj naprej pa se nahaja pokopališče Pere-Lachaise, kjer so pokopana znana imena od Moliera, Oscar Wilde, Edit Piaf  in Jima Morrisona naprej. 

Last but not least, če naju je že cel čas spremljala zaljubljenost, sva bila od daleč zlato bleščečega mosta sprva le radovedna, ko pa sva se mu približala, sva zagledala milijon majhnih ključavnic zaklenjenih ob ograjo, na njih pa imena parov. Oh, popoln zaključek! Nisva se mogla upreti, zato sva kupila ključavnico in nanjo zabeležila najina imena, jo zaklenila ob ograjo, ključek pa vrgla v reko Seno. Tako sva sedaj zaklenjena, dokler ne najdeva ključka ... Pariz je vsekakor drugačen v dvoje! ♥