Tuesday, November 13, 2012

All the way down to Maastricht

Kar predstavljajte si, kako sem proslavila zaključek prvega bloka zimskega semestra! Z mednarodnimi kolegi smo se tolažili in spodbujali, plesali in nazdravili na garanje v zadnjem tednu, ter se zaobljubili na sprotno delo v drugem bloku. Ha, like that's gonna happen, ampak namen je dober. 

Nekaj prostih dni sem posvetila druženju s prijatelji in sebi. Soboto smo preživeli na tradicionalni Blaakovi tržnici, kjer ne morem mimo ananasa (mmmm!!!) ter sveže zelenjave, poleg tega pa smo obiskali tudi Mini world of Rotterdam, muzej, ki prikazuje Nizozemsko s posebnim poudarkom Rotterdamu, z majhnimi modeli in figuricami. Poznate Mini Mundus v avstrijskem Celovcu? No, prav takšen je koncept Mini Rotterdama. Simpatično in poučno. 
Sledila je sončna nedelja, v meni pa se je ponovno prebudil moj potovalni duh. Tokrat sem izkoristila enodnevno karto za vlak, ki sem jo kupila v času promocije. Za 12 € lahko 24 ur potuješ po celotni Nizozemski in presedaš iz vlaka na vlak, kolikor te je volja. Da bi karto čim bolje izkoristili, smo seveda izbrali najbolj oddaljeno destinacijo - Maastricht

Maastricht leži na skrajnem jugu Nizozemske. Prvo, kar mi je prešinilo misli, ko smo se po dobrih dveh urah vožnje pripeljali na cilj, so bile manjše vzpetinice in doline, torej ne povsem ravna pokrajina. Vsaj nekaj, za začetek. Moram reči, da nekoliko res pogrešam hribe, doline, razgibano pokrajino, ker tukaj, kar vidiš je le puščavsko neskončna ravnina. Ne čudi me, zakaj je vsako leto v Bovcu vedno več Nizozemcev, saj počasi odkrivajo slovenske bisere lepote in nenavadno čudo zanje - hribe. Nič pa ni nenavadnega, da tudi skozi Maastricht, kot skozi vsako drugo Nizozemsko mesto, teče reka. Kanali, reka, voda na splošno, to je Nizozemska. 
Presenetilo pa me je nekaj drugega. Na 11. november tukaj in očitno še marsikje povsod drugod, le v Sloveniji ne, proslavljajo začetek karnevala ali pusta. Le kako, sem si mislila, saj je cilj pusta pregnati zimo in priklicati pomlad, zakaj s pustom začnejo že novembra? Ne vem, nizozemski sošolec se je danes pošalil, da je tukaj vsak mesec karneval in da ga pozdravijo že 11. novembra, največje praznovanje pa se odvija prav v Maastrichtu. No, to sedaj razloži vse maškare, ki so vstopale na vlak od Rotterdama po celotni poti vse do Maastrichta,  nenavadne kostume, pretirane poslikave in leteče perje, vseh je pot vodila na jug. Tako kot Claudia in mene.










Maastricht je lepo mestece, pod velikim vplivom Belgije in Nemčije, bi rekla, saj se je na glavnem trgu, kjer se je odvijal karneval, pretakalo pivo in pele nemško/nizozemske narodne pesmi. Ljudje so se martinčkali na soncu, študenti pa proslavljali konec 1. bloka zimskega semestra. Ko sva se s Claudiem sprehajala po ulicah in se odločila, da se bova le zlila z množico in spremljala pustno dogajanje, pa sem nenadoma zagledala, ne boste verjeli, slovensko kolegico iz FDVja - Josipo! Začudeno sva se pogledali, objemali in klepetali, ter presenečeno ugotavljali, kako je možno, da se srečava prav v Maastrichtu. Josipa je namreč na izmenjavi v belgijskem Antwerpnu, ampak prav vesela sem bila njenega nasmeha in štajerskega naglasa. Obljubili sva si izmenjavo Rotterdam-Antwerpen in upam, da bova to tudi izpeljali ;))

Po utrujenih očeh barvitih in nenavadnih mask, smo se odpravili v manjše in mirnejše mestece, le 10 min z vlakom iz Maastrichta - Valkenburg. Znano je po grajskih ruševinah iz 15. stoletja, ki se kažejo iz hriba nad mestom. 












Da smo v celoti izkoristili dnevno karto, smo dan zaključili v Tilburgu. Ustavili smo se na večerji, opazovali najbolj vztrajne maškare in utrujeni končali nedeljsko popotovanje. Sledil je naporen teden novih predavanj ...

Zelo sem se veselila novih predavanj, novih profesorjev in novih nalog in moram reči, da za enkrat, so bila pričakovanja uslišana. Včeraj sem poslušala Media Campaigns, sicer kitajske predavateljice, ki včasih kakšno besedico narobe izgovori in ne zna izgovoriti večine evropskih imen, danes pa Media Enterteinment & Popular Culture. Mlad profesor, zgleda kot da je še pred nekaj leti sam sedel v istih šolskih klopeh kot sem danes 3 ure sedela jaz in moji kolegi. Zelo zagnano in zanimivo predavanje, še posebej pa mi je bilo všeč Media Campaigns, kjer bomo govorili o vseh aktualnih komunikacijskih kampanjah, tako tistih, ki ciljajo na prodajo produkta kot tudi tistih, ki delijo le idejo. Gledali smo veliko primerov od opozarjanja na cepljenje s strani nizozemskega ministrstva za zdravje, varne vožnje brez pitja alkohola, turističnih promoviranj mestnih znamenitosti, do političnih kampanj. Pridevnik zanimivo pa gre tukaj z roko v roki s pridevnikom delavno. Naloge se kar vrstijo in ne vem, kakšno avtoriteto želi dokazati mlad profesor, da moramo pisne izdelke oddajati vsako nedeljo do 5 h popoldan! Ali to pomeni nič več nedeljskega pohajanja ali bom morala zagristi v literaturo že kakšen dan prej? No, tokrat bom verjetno ponovno lovila zadnje minute pred oddajo, saj me v naslednjih dneh čaka nekaj neskončno veselega in prijetnejšega - nov obisk iz domače Slovenije! :) O tem kdo, kje, kdaj, kako in zakaj pa naslednjič ...

2 comments:

  1. Polona, imam občutek, da uporaba dvojine še vedno ni na tvojem meniju? :P

    In waau, kje srečaš Josipo, awesome! :)

    ReplyDelete
  2. Težko mi gre z jezika, ampak se privajam ;) Lej, če bi pisala v angleščini, ne bi bilo tega problema!

    In ja, srečanje z Josipo je le potrditev, kako majhen je svet :)

    ReplyDelete