Ne čakaj na maj

Vsak dan bolj pričakujem kakšen toplejši sončni žarek in svežo spomladansko sapico. Ampak ne! Kot da se vreme igra z nami, danes ponovno sneži! Po tako nenavadnih vremenskih razmerah pa so se vprašali tudi strokovnjaki, ki pravijo, da je letošnji marec marsikje po Evropi najhladnejši marec po 50 letih. V Veliki Britaniji tako nizkih temperatur ne beležijo že od leta 1962, v Nemčiji pa od daljnega 1883. Berlinčane za letošnjo Veliko noč zebe bolj kot decembra v času Božiča. Neverjetno. Ali pač?

Pravijo, da je za vse je krivo globalno segrevanje. Ampak po tej teoriji bi moralo vsako leto biti stopinjo ali dve toplejše, kajne? Če se led na severu res tali, zakaj potem mi zmrzujemo? Kaj se dogaja z našim planetom Zemlja? Ali je to normalen proces staranja in mogoče tako pač mora biti? Z nostalgijo se spominjam lanskega marca, ko je kakšnih 14 dni sonce tako pripekalo, da smo se ob Ljubljanici sprehajali v kratkih rokavih s sladoledom (iz McDonald'sa) v roki. Claudio pravi, da so se lani ob tem času že kopali v jezeru, danes pa švicarsko pokrajino pokriva snežna odeja. Zanima me, kako je torej zgledal Rotterdam ob tem času? No, ko pomislim še enkrat, verjetno nič kaj drugače - megleno in vetrovno.

Ljudje smo pač programirani tako, da konec marca pričakujemo pomlad. Iz koledarja kriči uradni prvi dan pomladi, po Facebooku se oglašujejo poletni festivali (ŠVIC!) in spomladanski izleti, trgovine pa se napolnijo z najlepšimi barvitimi oblekicami in odprtimi sandali, ki so trd oreh za mojo odločnost po ne-zapravljanju denarja ... Oh, kje si že pomlad!? Edini, ki se ne pritožujejo so tisti srečneži, ki svoj prosti čas preživljajo na smučiščih in se tako sami prilagajajo okolju, ne pa čakajo, da se bo neizprosno okolje prilagodilo njim. Na to lahko le čakamo, bog le daj, ne dolgo.

Ne pozabite, rok za 'early birds' vstopnice se izteče danes ob polnoči! Čop, čop!

Tudi Švicarji nestrpno pričakujejo toplejše vreme, le tisti najbolj avanturistični pa so se danes namakali, verjetno zelo na hitrco, v luzernskem jezeru. V premrzli vodi, baje je termometer pokazal 2 stopinji nad ničlo, je za fotografski objektiv poziral Claudiev prijatelj Oli. Sama pa svojo nestrpnost po pomladi raje pomirim v ogrevanih rotterdamskih trgovinicah, kjer spomladanske rože cvetijo že nekaj časa. 

"Študijska" izmenjava

Zadnje čase vam dajem varljiv občutek, kako popolno je življenje na študijski izmenjavi. Univerza v Ljubljani mi je za vsak mesec namenila 450€, jaz pa jih le uživam v polnem smislu. No, večino časa je res tako ;) Seveda moram plačevati drago najemnino za mojo rotterdamsko sobico, ki je neprimerljiva slovenskim študentskim domovom, naj povem, da se cene gibljejo nekje med 300 in 500€ mesečno, drugače pa veliko denarja prihranim predvsem na transportu (kolo je zastonj, če še kdo ni opazil je zelo varčno prevozno sredstvo - ne potrebuje bencina in ne dizla, pa še okolju je prijazno) in hrani. Ok, ponovno se ne morem primerjati z ugodnostmi slovenskih študentov, ampak sadje in zelenjava je na tržnici na Blaaku izredno poceni - danes sem nakupila 4 paprike, 2 bučki, nekaj jabolk in hrušk in za veliko vrečo plačala 4,50€. Prav tako imamo na faksu "cantino", kjer za krompir s sirovim prelivom in ribo plačaš 2,80€, za toplo zelenjavno juho 0,60€, pašto z bolonjsko omako pa spet nekaj manj kot 3€. Ni slabo! Pa še okusno.

Kje potem Polona zapravlja svoj čas in denar? Kot ste že opazili v zadnjih blogih - na potovanjih, druženjih s prijatelji in oblačilih. Popolna kombinacija za popolno študijsko izmenjavo. Moja najljubša relacija Nizozemska-Švica, poleg tega pa je za spomladanski čas že načrtovan nov izlet. Iz potovanj se učim, doživljam, dobivam izkušnje in živim. Potovanja nestrpno čakam, saj mi vlivajo motivacijo in energijo za nov zagon. Vem, da boste nekateri le zmajali z glavo v stilu, "kaj boš videla na drugem koncu Evrope, saj je vse enako, raje ostani doma, je varno in udobno". In dolgočasno! Kateri "couch potato" je bil kdaj zabaven? Ne želim vam, da se takšno mišljenje zasidra v vaše glave, naj vam ne bo škoda vsakega evra, ki ga porabite za potovanja. Raziskujte, opazujte, poskušajte, potujte, saj vam noben National Geographic ne more prinesti takšnih užitkov in dogodivščin, ki se jih boste spominjali na stara leta, kot lastne izkušnje. Zato moj naslednji, rada ga imenujem spomladanski, izlet sledi kaj kmalu ... Stay tuned!

Vseeno pa sem morala vse pozitivne strani študijske izmenjave nekako postaviti na stran. Tudi vas nekaj muči pri frazi "študijska izmenjava"? Kar v nos mi gre, tista prva beseda - študijska - in vsako toliko me konkretno opomni, zakaj sem že 7 mesec v Rotterdamu. "Kako je pridna, Polona študira," verjetno pravi moja nona in ta vikend ne morem reči, da sem počela karkoli drugega! Skupaj s cimrom Javijem sva naš mali dom spremenila v zaprti oddelek knjižnice, zvočno izoliran, s prepovedanim vnosom hrane in gaziranih pijač, vse zato, ker naju je strašil prihajajoči teden - izpitno obdobje. Ta-da-da-dam!

Tretji blok sem obiskovala dva predmeta, Communication & Organizations ter Cinema & Society, in oba imata na koncu izpit. Čeprav sem se poskušala izogibati takšnih predmetov, v upanju, da se na študijski izmenjavi ne bom učila, sta me opisa teh dveh pritegnila in moram reči, da izbira ni bila napačna. Čeprav sem ju pretekli vikend dobro preklela. No, danes sem odpisala izpit Communication & Organizations, poln teorije, konceptov in definicij, ko pa sem na snov pogledala iz širše perspektive (in po nekaj dneh učenja se seveda zdi vse dosti bolj enostavno), sem predmet še kar vzljubila. Ampak na srečo sem, če bo rezultat pozitiven, danes z njim zaključila. Medtem ko Javi s študijskim maratonom nadaljuje do četrtka, sem si sama vzela nekaj dni premora, nato pa bom z vso močjo ponovno zagrizla v knjige, saj me v torek čaka še Cinema & Society. 

Po izpitu sem današnji dna videla v popolnoma drugačni svetlobi. Verjetno res zato, ker je sonce prav spomladansko žarelo. Seveda ne gre mimo zahrbtne nizozemske sapice, ki prav nagajivo kuštra lase in je velik razlog, zakaj se letos nisem odločila za strogo vodoravno linijo moje pinje (fru-fru, franže ali kakorkoli že to imenujete v različnih delih Slovenije). Ulice so bile polne in med mojim sprehodom po trgovinah (pa smo spet pri oblekah ;), sem imela v mislih le eno stvar - Claudio. Končno spet v njegov objem! Danes in naslednjih 18 dni. Pa je "študijska" izmenjava spet zgubila svoj prvoten pomen ... Damn! ;))

Schiedamsedijk 9e

Najprej štalca pol pa kravca, pravijo. Zato je zadnji teden mojega časa minil v opremljanju nove sobe. Sobice, naj se popravim že vse na začetku. Ko sem februarja zvedela, da je edina optimalna možnost glede na nastalo dramatično situacijo selitev iz Hofdijka 207, sem po nekaj dneh iskanja postala pravi ekspert in naletela na tole stanovanje. Odlična lokacija, center Rotterdama, v četrtem nadstropju stanovanjskega bloka. Ni me zmotilo, da je pred vhodom malo na levo sex shop, niti ne kebab na desni strani, ko sem vstopila v stanovanje me je prevzela njegova preprostost in občutek domačega. Veliko in svetlo dnevno sobo pazijo naši hišni čuvaji - 4 zlate ribice, ki jih ima v oskrbi Tarek, prvi od dveh cimrov, ki sta me sprejela medse. Drugi, Javi, pa prihaja iz španske Zaragoze in ne boste si mogli misliti, ampak prvi teden bivanja v stanovanju s fanti, se počutim boljše kot cele 4 mesece v sorority house ter 1 mesec in pol v študentskem domu z Latvijko Ano. Brez komplikacij, brez drame. Stanovanje je čisto in urejeno, včasih se še najbolj krivo počutim sama, ko mi sem pa tja odpade kak dolg las in je seveda na bleščečem laminatu najbolj opazna smet v stanovanju. Noben me ne krega, ne skrbite. Se pa vsi trije borimo za udoben kavč, ki je center dnevne sobe, in na katerega smo vsi trije zelo navezani. No, prav tako sem se navezala tudi na mojo sobico. 

Kakšnih 8 kvadratnih metrov prostora, nisem prav merila, ampak ne bi rekla, da je veliko več. Sobica z veliko svetlobe, kar je na Nizozemskem povsem običajno. Vsi se borijo za tistih nekaj žarkov sonca, ki jih posije na teden, zato kar se le da, najraje zapolnijo s steklom. Tako imam tudi sama eno steno celotno stekleno z izhodom na balkon, na katerem smo si že zaobljubili, da bomo takoj ko se otopli, pripravili žar in nabavili udobne stole za sončenje. Ha, ampak mislim, da bomo morali na toplejše vreme še kar čakati - danes zjutraj sem se zbudila v zasneženem Rotterdamu! 20. marec, predzadnji dan uradne koledarske zime! Slišim, da imate tudi doma težave s snegom in res je, vsi ga imam že čez glavo (edino tisti srečneži, ki lahko svoj prosti čas preživijo na smučiščih), ampak dejstvo je - letošnja zima je PREdolga!

Po vrnitvi iz Švice, sem se spravila nazaj na ustaljene tire dela za faks, Housing Anywhere in Marketing Association magazine, poleg tega pa še dela dizajnarke notranje opreme. Ali kako se že to imenuje. Včlanila sem se v vse možne Facebook skupine v stilu "Commodity Market Rotterdam", preiskala vse 2nd hand shope ter obiskala sobotno tržnico na Blaaku, na kateri prodajajo tudi rabljeno pohištvo. Ker soba ni velika, seveda nisem mogla nakupiti veliko, zato sem, da bi postavila omejitve mojemu shopping poželenju, naredila spisek. Potrebovala sem stol, na katerega lahko odložim kakšno cunjico, prav tako dodatno omarico, saj je majhna omara enostavno premajhna za mojo goro oblačil, koš za smeti, kakšen obešalnik in druge manjše stvari. Ker pa me je iz druge strani omejeval še budget in prevozno sredstvo - kolo, res nisem imela prostih rok pri opremljanju. Vsi boste najprej pomislili na Ikeo, kot sem tudi sama, ampak glede na to, da sem v Rotterdamu brez avta, tako kot tudi ostali moji internacionalni prijatelji, sem to možnost že na začetku črtala. Žal. 

Po nekaj ogledih in priporočilih prijateljev, sem projekt opremljanja sobe danes zaključila. K prav prijetnemu branju bloga moje sošolke Whitney, ki opisuje, kako opremiti sobo za manj  kot 100€ (http://lifewithonetowel.blogspot.nl/2012/10/how-to-furnish-decorate-room-for-only.html), sem dodala še nekaj svojih "pravil". Upam, da vam bo všeč. Sama sem zelo navdušena in ja, kot vidite, tudi ponosna. Good job, Popo!! :))

Coca-Cola kovinski stol v moji sobi služi kot koš za umazano perilo. Priljubil se mi je takoj ko sem ga zagledala na tržnici in se zanj tudi pogodila - nič več kot 4€ sem plačala. Na desni strani pa rožica, saj kot pravi Whitney, rastlina da sobi "sofisticirano" atmosfero. Prvih 5 dni je že preživela, če ne bo potrebovala veliko moje pozornosti, ima še dobre možnosti. Roža + lonček, 2,5€. Naj svojo spretnost barantanja pohvalim še z nakupom manjše omarice, ki jo vidite v ozadju leve fotografije. Zagledala sem jo na tržnici in gospod je sarkastično dejal: "če jo lahko lastnoročno odneseš sama, ti jo dam za 2€". Takoj sem sprejela ponudbo, mu plačala 2€ in zvito poklicala Jasmino na pomoč. Skupaj sva jo odnesli čez center Rotterdama in jo pritovorili domov. Za 2€, pa kaj!

V tako majhni sobici je prvo pravilo - pametno izkoristi prostor! Predalniki pod posteljo lahko pospravijo marsikatero šaro in prav tako obešalniki za vrati. Vrata so prazen prostor, vse kar potrebuješ je nekaj samolepljivih obeskov (4 obeski, 3€), na katere lahko potem obesiš cunje ali torbice, karkoli. Po 3 uspešni selitvi, verjemite, da vem, koliko nepričakovanih stvari se nabere. Vsak prostorček je torej zaželen. Prav tako pa so tudi priročni prenosljivi predalniki (Hema, 6€), ki se obesijo v omaro in tako ustvarijo več prostora za najljubše majčke. 

Whitney mi je dala idejo - odmisli prvoten pomen stvari in jih uporabi na kreativen način. Kdo pravi, da kozarec ne sme biti stojalo za kemične flomastre?

Najpomembnejše pravilo pa je - dobro počutje. Zelo enostaven trik, ki sobi doda osebno noto in jo napolni z najlepšimi spomini dogodivščin s prijatelji pa so fotografije. Vse skupaj deluje veliko bolj pristno in domače. Na najbolj temačen dan, ob največjem pomanjkanjem motivacije, se bom obrnila na steno, ki jo krasijo fotografije mojih najdražjih, ki jih žal nimam na dosegu roke. Vsi, ki ste daleč stran v Sloveniji, vedno imam en delček vaše toplote tudi v Rotterdamu. Vedno ste z mano, vedno ste v mojem srcu ... Oh :)

Za optično povečanje majhne sobice kot je moja, pa še nekaj ogledal. Pa še zelo uporabna so, ko je zjutraj v kopalnici gužva in premalo svetlobe za jutranji make-up. 

Vsekakor sledite svojemu stilu in si opremite sobo tako, da se boste v njej počutili domače in sproščeno. Ni potrebno veliko denarja, sploh ne. Povsod se najdejo spletne strani, tržnice in druge trgovine s 2nd hand stvarmi, ki z malo detergenta in čiste krpe, ponovno dobijo svoj prvoten sijaj. Prav tako ne potrebujete 30 kvadratnih metrov, sproščen spanec in notranji mir vam lahko zagotovi čisto majhnih 8 kvadratov. Seveda me je sprva zajel šok, ko sem se iz (pre)velike sobe preselila sem, ampak po 1 tednu truda ustvarjanja domačega gnezdeca, se v najmanjši sobici počutim najboljše. Schiedamsedijk 9e, moj novi dom! :)

Razglednice iz Züricha

Vsekakor nimam najbolj objektivnega mnenja o Švici. Ampak mislim, da bi se vsak svetovni popotnik strinjal z mojo navdušenostjo. Na Švico me sedaj veže nekaj več kot le zgradbe, reke in jezera. V Zürichu se zadnje dni počutim zelo domače in prav nič mi ne manjka. Claudio si študentsko stanovanje deli z bratom, saj skupaj obiskujeta tukajšnjo ekonomsko fakulteto, za kratke 12 dnevne počitnice pa še z menoj. V ponedeljek sem si vzela čas in medtem ko je Claudio pridno sedel v predavalnici, sem se sama sprehajala skozi mesto in njegovo jutranjo meglico. Prazne ulice in skrivnostno ponedeljkovo jutro. Ko pa so trgovine počasi začele odpirati svoja vrata, je mesto dobilo svoj pravi vrvež. Trami in električni avtobusi so najpogostejše prevozno sredstvo, na vsakih 100m plapolajo zastave McDonald'sa in Starbucksa, med trgovinami pa še izstopajo mamljivo dišeče čokoladarnice in drugače mamljive prestižne ure.

Z vzpenjačo sem se povzpela na manjši grič, kjer je locirana Univerza, tam ima Claudio predavanja. Prestižne, velike stavbe, ki sestavljajo kompleks ekonomske fakultete (najpomembnejše, baje) in še nekaj drugih. Slišala sem zvoke angleščine, španščine, francoščine in drugih jezikov, tako da sem dobila občutek pravega internacionalnega kampusa. Ob lepem vremenu so si študenti privoščili nekaj sončnih žarkov in hitro kosilo, hkrati pa lahko občudovali razgled na mesto. Tudi sama sem posedela na klopci in prav zraven mene se je zbrala klapa s kitaro, nekaj pijače in hrane ter začeli proslavljati s pravimi poletnimi komadi. Mmm, pa je zadišalo še po poletju ...

Ustvarila sem si mnenje o Zürichu - živahno, poslovno, (pre)drago in prijetno mesto. Leta 2006 je bilo izbrano za mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu. Čeprav ni glavno mesto Švice (Bern, če je kdo pozabil), je pa s približno 360.000 prebivalci največje trgovsko in kulturno središče države. Meni je všeč, tako mesto kot njegovi prebivalci :) V prispevku pa si vsak lahko najde svojo najlepšo razglednico, saj jih žal ne pričakujte v poštnih nabiralnikih.

Parov Stelar band

Oh yeah, prav ste predvidevali - Parov Staler koncert! Komaj sem že čakala na 3. marec, ne le zaradi mojega obiska v Švici, ampak tudi zaradi posebnega darila, ki sem ga prejela od Claudia. Parov Stelar se je začel z DJjem imenovanim Marcus Fureder, ki pravijo, da je izumil "electro swing", leta 2005 pa je Parov Stelar začel z nastopi v živo skupaj z bendom, ki ga sestavljajo še saksofon, trobenta, bobni, bas ter ena in edina pevka. Njena seksipilna podoba šestdesetih daje tisto češnjo na vrh torte. Kakšno vzdušje je napolnilo dvorano v Zurichu, je težko opisati. Nepozaben koncert odličnih glasbenikov, temu se reče dobra glasba in performance! Če le imate priliko, vam zagotovim, da je koncert vreden vsakega centa. Ali popolno darilo :)

In moja najljubša - uživajte:

http://www.youtube.com/watch?v=fpEmIUFXJK0