Tuesday, February 5, 2013

Marakeš

Glavna džamija v Marakešu + pokopališče.
Kar vest me peče, kako grdo sem meseca januarja zapustila blog. Pozabila na pisanje, ki mi je velikokrat olajšalo dušo in sprostilo misli, pozabila na beleženje dogodkov, sedaj pa se jih je nabralo že toliko, da bi lahko spisala celo knjigo. Sploh ne vem, kdaj se je januar začel in kdaj končal. Nekje med letališči, Nizozemsko - Švico - Slovenijo, poslovnimi sestanki za Housing Anywhere in seminarskimi nalogami, ker seveda, obiskujem tudi faks

Najlepši spomin pa me v trenutno (nič kaj presenetljivo) deževnem Rotterdamu vleče nazaj na tople in sončne dni počitnic v Maroku. Mnogim od vas sem obljubila fotografije in tukaj so. Uživajte in glede na ugodne cene Easyjetovih letalskih kart iz Benetk, Milana ali drugod, boste mogoče svoj naslednji oddih planirali ravno v Marakešu. Priporočam! :) 



Marakeš. Definicija kaosa. Gneča in prah. Arabsko barantanje. Prve tri asociacije, ki mi padejo na pamet, in nekaj dni je šok več kot prisoten. Nato pa spoznaš, kaj vse se skriva za kuliso. Prijaznost in gostoljubnost, neskončne tkanine živobarvnih pokrival, vonj sveže zelenjave in kuskusa, pomarančni sok, začimbe, palme, arabska arhitektura in čudoviti sončni zahodi. Maroko je drug svet in ne, niso me poskusili kupiti za 30 kamel, ampak me je skromen gospod nomad v puščavi hotel poročiti in odpeljati k njegovi družini, čeprav sem Claudia močno stiskala za roko ... 










V riadu, tipični maroški hiši, kjer smo prenočevali, smo kupili "2-dnevni izlet v puščavo". Z mini avtobusom so nas po veliko preozki cesti in dobrih 5 urah vožnje popeljali preko gorovja Atlas in nekaterih manjših mestec do čisto prave puščave. Do čisto pravega peska so nas znosile kamele, neudobne in nerodne, večerjo so nam skuhali nomadi v kampu, nam predstavili tradicionalno glasbo in nas segreli ob ognju. Temperaturne amplitude so namreč v puščavi ekstremne - čez dan nas je grelo dobrih 23 stopinj, po noči pa smo zmrzovali v bundah in zaspali pokriti s 4 odejami! Pred spanjem pa smo občudovali popolno temo in neskončno zvezd. Ne more se primerjati Nadiža, Bovec ali kakršna koli poletna noč, nikoli prej nisem videla takšnega ozvezdja. Čudovito. Ko smo vendarle premraženi zaspali, smo vsi že komaj čakali na jutro in sončni vzhod. Vsekakor nepozaben izlet - preživeli smo noč v puščavi.










Naš naslednji izlet pa nam je gospod lastnik riada priporočil ogled drugega največjega slapa v Afriki - Ouzoud Falls. 110 m visok slap z veliko zelenja, predvsem oljk, ter opic v okolici, popoln oddih od mestnega direndaja. 




Maroko skriva in preseneča. Nekaj časa potrebuješ, da se navadiš na njihov ritem in arabsko komuniciranje (kričanje je način govora), osle, konje, motorje in druge načine prevoza, ki brez pravil divjajo po mestnih ulicah ter prah, ki se dviga pod nogami. Ampak za cenovno ugodne počitnice lahko jahaš kamele, prespiš v puščavi, začutiš revščino, napiješ pomarančnega soka in se porišeš s kano, osvežiš na slapovih in skriješ v senci oljk ter  nazadnje umiriš v tišini riada (kaj je to, si končno lahko ogledaš na spodnji levi sliki, v prvem nadstropju atrija pa lahko vidiš tudi našo sobo). Nekaj novega in drugačnega, raziskovanja vredno!







No comments:

Post a Comment