Sončna je premalo, naj rečem kar popolna nedelja! Že navsezgodaj
zjutraj so me prebudili topli žarki sonca, odprla sem balkonska vrata in v sobo
je zapihal svež jesenski zrak, medtem pa so se v kuhinji že pekle palačinke.
Čeprav jih nisem ravno zavohala, ker je moj nos zaradi prehlada, ki sem ga
staknila na petkovo noč, bolj ali manj neuporaben, sem se jih razveselila že ob
samem pogledu. Po kakšni uri prestavljanja televizijskih programov, po epizodi
Dog Wisperja in Dual Survivorja, sem vendarle vžgala računalnik in zasurfala na
internet. Ne vem točno kaj, ampak nek notranji občutek mi je pravil, naj poleg
standardnih Facebook in Gmail zavihkov odprem tudi šolski Blackboard. In prav
sem imela – veselje ob pogledu na oceno zadnjega eseja je sončno nedeljo le še
poboljšalo! Od sedaj naprej se v mojem indeksu blešči čisto prva 9ka, yay! :)
Seveda se ocene esejev niso začele tako bleščeče, zato je pa
moje navdušenje še večje, ker vidim, da se trud resnično poplača. Priznam, prva
ocena je bila polom in moja samozavest pisanja se je izgubila nekje daleč stran,
ampak z vsakim esejem je bilo boljše in v kratkih 4 tednih sem prisopihala do
9ke. Upam, da imajo tukaj ocene vse tja do 20, ker če bo šlo tako naprej, bom že
z naslednjim tednom dosegla sam vrh … potem pa ne bo več tako zanimivo, kajne? ;)
No, šalo na stran, ampak sošolec mi je po dokaj neuspešnem prvem tednu rekel: »ah,
čez 2 meseca se boš samo smejala svojemu prvemu eseju!« in res vse kaže na to.
Od navdušenja nad prelepo nedeljo nisem mogla dosti časa
ostati zaprta med štirimi stenami. Sonce naju je s švicarskim prijateljem
Claudijem kar zvabilo do bližnjega jezera Kralingse Plas in nisva bila edina.
Nizozemci so hvaležni vsakemu sončnemu žarku in ga čim bolj izkoriščajo na
prostem, tako da sva se s Claudijem sledila toku množice ali bolje rečeno,
množica je sledila nama, saj sva bila veliko hitrejša od ostalih. Jaz na
kolesu, on pa na slalomboardu (baje je slalomboard večji od skate-a in manjši
od longboarda, za vse poznavalce, ki bi jih to utegnilo zanimati). Tukaj pa se
nedelja še ne konča, saj zvečer hitim h Jasmini na … ta-da-da-daaam … torto!
Oh, kako lepo je imeti prijatelje, ki v prostem času pečejo peciva, saj sem jaz
z veseljem poskusni zajček :) Prav prijeten dan, ni kaj.
No comments:
Post a Comment